Zadeva: Pohvale so redkost
Pripravljala sem se na sestanek ekspertne skupine v Bruslju in prebrala gradivo, ki so ga pripravili za ta sestanek. Gradivo je pripravila neka organizacija, ki jo je najela Evropska komisija, strokovnjaki iz 12 držav članic pa ga bomo pregledali in preverili njegovo verodostojnost. Gradivo je zelo dobro pripravljeno in kljub temu, da še ni v celoti končano je mogoče oceniti, da bo kakovostna podlaga za nadaljnjo obravnavo in proceduro sprejemanja. Tisto, kar me vsakič znova razveseli je dejastvo, da nas dosežki na področju izobraževanja odraslih uvrščajo v sam vrh držav članic EU, kar kaže, da je slovenski izobraževalni sistem dobro zastavljen in kazalniki, s katerim merijo uspešnost dosežkov na tem področju so povsem primerljivi z drugimi državami v EU. Zanimivo je, da druge države izjemno spoštujejo naše dosežke in smo v nekaterih primerih prepoznani kot primer dobre prakse. Tisto, kar me pa vsakič znova preseneti in nadvse žasloti pa je dejstvo, da v domači strokovni in tudi drugi javnosti nikakor ne morejo priznati, da so rezultati dobri in da smo na tem področju naredili velik premik v pravo smer.
Naša strokovna in druga javnost pa ves čas išče le napake sistema in mu ne priznava pozitivnih premikov, dosežki pa so pod drobnogledom in v nenehnem iskanju napake, bodisi v zajemanju podatkov, pomanjkljivosti v izračunih ali pa v neprimerljivosti sistemov in podobno. Skratka, ves čas sami sebe prepričujemo, da smo nekje delali nekaj narobe in ne obratno, da smo delali prav! Ali res ne znamo sprejeti preprostega dejastva, da smo dobro opravili delo?
Seveda to ne pomeni, da bomo zaspali na lovorikah, temveč bomo še naprej razvijali in izpopolnjevali sistem, da bo čim bolj dostopen, uporaben in koristen za posameznika in to bomo počeli pohvalam ali grajam navkljub. Vsekakor pa se kdaj prileže tudi kakšna pohvala, vendar moramo po le-to oditi v tujino. Zanimivo je, da se naši sosedje znajo izjemno dobro pohvaliti z bistveno slabšimi rezulati in pri tem nimajo prav nič slabe vesti, nasprotno ponosni so. Ne morem doumeti in razumeti naše zavrtosti pri sprejemanju in tudi dajanju pohval, kajti videti je, da so le graje postale naše merilo kakovosti – večja ko je graja, boljše smo opravili delo in obratno.
