Skip to content
30 May / Slavica Černoša

Zadeva: Delavcem prijazen delovni čas

Na zadnjem seminarju sem se pogovarjala z mlajšim kolegom iz nizozemskega ministrstva za delo, ki je povedal, da imajo pri njih povsem prost delavni čas in lahko pridejo v službo kadar jim ustreza in tudi na domu lahko delajo brez posebnih prošenj, le sporočiti morajo, da bodo delali na domu. Seveda sem ga spraševala ali imajo opredeljene standarde dela in koliko dela morajo opraviti in ali imajo določeno koliko ur na teden morajo opraviti in še nekaj podobnih vprašanj, ki izhajajo iz lastnih izkušenj in domače prakse. Pravzaprav me sploh ni razumel, kaj želim vprašati, kajti poudaril je da imajo naloge, ki jih morajo opraviti in večinoma tudi roke, v kolikšnem času in kdaj jih kdo opravi pa je prepuščeno njemu. Seveda sem ga takoj vprašala ali kdo izrablja to svobodo in ne opravi dela in ali je zato nadzor večji.

Povedal je, da se to tudi dogaja, vendar je to kratkoročno in nespametno početje, saj si lahko uničijo kariero. Posebnega nadzora ni in tudi ni potrebe, saj ljudje vedo, da delo mora biti opravljeno in so zadovoljni zaradi upoštevanja njihove individualnosti, zato delajo z veseljem in tudi več kot je pričakovati in kot je predvideno. Seveda sem ga takoj vprašala koliko ur dnevno v povprečju dela in do kdaj je v službi. Brez oklevanja je odgovoril, da deset ur dnevno in da je vesel, da lahko pride pozneje, kajti njegov bioritem je bolj naravnan na popoldan, zato se na vpraša do kdaj dela, temveč ali je delo narejeno kakovostno in pravočasno. Bravo mladi kolega! Raje mu nisem razlagala kako je pri nas, ker me zagotovo ne bi razumel…

Komentirajte