Skip to content
3 May / Slavica Černoša

Zadeva: Znanje ali informacija

Ob objavljenem javnem razpisu je kar nekaj zanimivih odzivov in razprav zlasti na  temo vpliva znanja v družbi znanja, kjer se najpogosteje razvija razprava o vrednosti in vrednotenju znanja pri današnji mladini oziroma, v naši družbi kot celoti.  Pravzaprav ne  vemo ali je znanje resnična vrednota in ali je odnos do znanja doživel v zadnjem času določene spremembe.

Naša razprava je šla v smeri ali v šoli znamo posredovati določena znanstvena spoznanja na takšen način, da jih znajo slušatelji uporabiti tudi zunaj šolskega prostora v svojem vsakdanjem življenju. Kajti strinjali smo se, da samo posedovanje informacij še ne pomeni, da je to znanje. Potrebna je še določena transformacija informacije v znanje, kjer jo vsak posameznik oblikuje v okviru svojega dotedanjega vedenja in tudi o njegovi spodobnosti povezovanja informacij, izkušenj in predhodnega znanja v novo znanje, ki ga zna uporabiti v življenju in pri delu. Zlasti učitelji smo imeli precej težav prvo leto poučevanja, ko smo prišli sveži in polni znanja (vsaj tako smo mislili) v razred in s polnimi pljuči začeli predavati podobno, kot so nam predavali na fakulteti in seveda že po prvih nekaj urah ugotovili, da je to naše znanje dokaj neuporabno  za naše poslušalstvo in da ga moramo tako preoblikovati, da bo dostopno tudi tistim, ki tega niso študirali, temveč je to del predmetnika in prav nobene privlačnosti ne čutijo do tega predmeta. Seveda smo takrat še enkrat preštudirali snov in jo povsem drugače preučili ter našemu dotedanjemu znanju poskušali dati uporabno vrednost ter ga vključevati v vsakdanje življenjske situacije. To pa pomeni, da mora tudi učitelj zelo dobro razumeti snov, da jo lahko razloži na več načinov in sicer tako, da je večini poslušalstva razumljivo. In prav to je umetnost, ki ločuje dobre in manj dobre učitelje. In ne samo njih…

Komentirajte