Zadeva: Ukrepi

Tisto, kar se že dolgo napovedovalo je danes dobilo svojo podobo v izjavi ministrice za javno upravo, saj smo izvedeli, da se nam bodo plače znižale ali pa bo treba odpustiti precejšnje število državnih uradnikov oziroma, javnih uslužbencev. Napoved ni prijetna, pravzaprav je boleča in strah zbujajoča, vendar je bila pričakovana. Tisto, kar ni prijetno je občutek nemoči, saj s svojim delom ne moremo izboljšati položaja našega delodajalca in s tem prispevati k njegovi večji konkurenčnosti na trgu. Lahko le nemočno čakamo ali pa poskušamo zamenjati službo, kar pa je misija nemogoče. Tisto, kar nas še bolj skrbi pa je, da bodo sedaj vodilni in vodstveni uradniki še bolj pritiskali na podrejene in s tem poskušali izsiliti odpoved. Skratka, obetajo se nam težki dnevi, pri čemer se bo izkazalo koliko smo pripravljeni potrpeti in prenesti za to, da obdržimo službo. Tisti, ki so pa že do sedaj vršili pritisk, bodo zdaj dobili še dodatni zalet in takorekoč uradno dovoljenje za prikriti ali pa že kar neprikriti pritisk.

Skrbi me, da bodo pri vseh teh predvidenih ukrepih delovali vsi drugi dejavniki, le stroke bo bolj malo. Tega smo sicer že vajeni, saj smo že do sedaj kolobarili od volitev do volitev, vendar dokler je bila zagotovljena socialna varnost je še bilo znosno, ko pa ukrepi ogrožajo eksistenco posameznika, potem je takšno ravnanje videti v povsem v novi luči in v novi dimenziji. Sedaj je čas za treznost, racionalnost, predvsem pa za strokovnost in človeškost. Napoved sindikatov, da ni vprašanje ali stavka bo, temveč kdaj in kje bo, se mi v tej luči zdi povsem realna.