Zadeva: Končana stavka- poraz ali zmaga?
Kaže, da se bo sindikatu javnega sektorja le uspelo dogovoriti in stavke ne bo potrebno nadaljevati. S tem sem nadvse zadovoljna, kljub ledeno mrzli in vseh stimulacij, zaostalih razlik, izobraževanj in drugih radostnih in s pogodbo dogovorjenih sestavin okleščeni plači. Kajti javni uslužbenci, predvsem pa državni uradniki smo pošteno utrujeni od tega, da smo dežurni krivci za prazno blagajno in največji porabniki denarja iz te vreče. Čeprav vse to drži, vendar se je tako odločila naša družba in ta javni interes zapisala v predpisih in ga opredmetila v delovnih mestih, na katera smo kandidirali po vseh pravilih, prav zaradi tega ne čutim(o) krivde za takšno stanje. Kljub temu pa se zavedamo, da delimo usodo vseh zaposlenih v Sloveniji in prav zato smo pripravljeni to sprejeti. Prav pa je, da se ta družbena odgovornost razdeli na vse segmente družbe po enakih načelih in vatlih in v tem razumem in tudi podpiram sindikate.
Prav zdaj podrobnejše preučujem poročilo OECD za naše področje in ugotavljam, da je v povprečju v vseh državah OECD za plače v javnem sektorju namenjeno skoraj 80% javnih sredstev in to mora biti jasno vsem tistim, ki oblikujejo politiko, predvsem pa tistim, ki takšne zahteve postavljajo in jih želijo imeti opredmetene v predpisih. Visok standard socialnih pravic se odraža v prav takšnih izdatkih za te pravice in to je pravilo, ki velja za vse družbe. In če nič drugega me je potolažilo, da le nisem edini krivec za sedanjo gospodarsko krizo in velike javne izdatke. Glede stavke pa smo zmagali, ker nismo izgubili delovnih mest, vendar izgubili dostojanstvo mezdnih delavcev, ker se ne moremo enakopravno z drugimi delavci boriti za svoje pravice, ker smo že vnaprej označeni za zapravljivce.
Slavica, pogosto imaš zgrešene poglede. Slutim, da je to povezano s tvojo osebnostjo samo, torej subjektivno. Sem redna starostna upokojenka, vso delovno dobo sem delala v javnem sektorju, v visokem šolstvu. Svojo delovno dobo sem oddelala. Vendar gledam na to zadnjo stavko v javnem sektorju drugače. Ker so jo vodili neki sindikalni voditelji, ki niso imeli namena delovati za uslužbence v javnem sektorju, ampak so stavko sprožili proti vladi. Virantova plačna reforma je katastrofa. Pa svetovna gospodarsko-finančna kriza je. Kaj ti preostane? Delaj skrbno, kar ti je naloženo in za kar dobivaš plačo. Tudi sama sem delala tako, do zadnjega. Moj osebni izračun mojih plač od ZPIZ-a za višino pokojnine je pokazal zadnja leta velik padec višine moje plače! In s tem je povezana višina pokojnine! Toda sama sem kljub vsemu enako skrbno delala, kot vso mojo delovno dobo.
Ne poraz, ne zmaga. Edino kar je ta stavka prinesla vsem slovencem je nekja milijonov povzročene škode. Do poplačila katere je seveda upravičen zgolj povzročitelj. Šele potem morebitna povišica plač, čeprav ni nobenega razloga za to.
Javni sektor je del države.Država na določeni stopnji razvoja mora imeti ustrezno razviti javni sektor. Slovenija ima za svojo razvojno stopnjo ustrezen javni sektor. Ali je predimenzioniran, ali ne, je sicer možno razpravlati, vendar bi strani, ki zagovarjata njegovo krčenje, ali nasprotna, ki trdi, da ga je potrebno še razširiti, prišli do podobnega zaključka, da je takšen, kot je pravšnji.
Torej kakršne koli redukcije: številčno zmanjševanje, ali pa zmanjševanje plač in drugig denarnih nadomestil, pomenijo rezanje državnega tkiva.
Dvomim, da bi kdo, ki mu trda prede, pristal na amputacijo noge, roke, ali katerega od organov. Ne s tem se nihče ne bi strinjal in naravno je, da se tudi država s tem ne more strinjati. Država smo mi vsi. Država pa ni le vlada in vladajoča koalicija razlezena po celotni državi.
Vprašati se je potrebno, zakaj je država v slabi kondiciji in je nesposobna preživljati javni sektor. Parv gotovo zaradi slabega upravljana. Kruce fiks.
Z vso odgovornostjo trdim, brez enotedenskega odloga za premislek, da je potrebno čim prej zamenjati vlado.
Takšnih ukrepov so navajeni v športu. Ko ekipa zgubiva, zamenajo najprej trenerja. Najpogosteje ta ukrep pomaga in moštvo pod boljšim vodstvom prične zamgovati.
Trenerji sicer ob slabih rezultatih vedno obljubljajo boljše, le nekaj časa je potebno in uspehi bodo tu. Pa ni res. Šele menjava trenerja prinese nov veter in nov polet. Pri tem pa čiščenje kopačk ne igra usodne vloge.
Upam, da bomo z upoštevanjem navedenega uzrli luč na koncu tunela vsi in ne le naš lepi predsednik.