Skip to content
18 Oct / Slavica Černoša

Zadeva: Računalniške in druge nepismenosti ob nepremičninah

Deževna nedelja je bil ravno pravšnji dan za urejanje administrativnih del v gospodinjstvu in sem se lotila urejati nepremičninske zadeve s pomočjo računalnika, kajti informacije o dolgih vrstah na Geodetski upravi RS so me pripravile do tega, da sem se šla preučevati navodila, ki smo jih prejeli na dom o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin in že pri tem mi je skoraj pobralo ves pogum, kajti ta (zlasti 2. poglavje – pregled obvestila po korakih) so tako napisana, da sem jih celo jaz, ki sem vajena tega jezika, sistema in z najvišjo možno izobrazbo sem bila presenečena,  zmedena in  skoraj obupana ter pripravljena stopiti v vrsto za tri ali več ur. Kljub temu sem se odločila, da bom preskočila navodila in šla neposredno v računalniško aplikacijo po sistemu   “learning by doing”.

In uspelo mi je, kajti sama aplikacija je izvrstno delovala in v parih minutah sem z lahkoto uredila vse potrebno. Program je deloval enostavno in hitro, vsaj za moje potrebe in je tudi takoj opozoril na vse možne povezave in navezave ter me vodil skozi sistem.

Ugotavljam, da imamo dobre računalniške programerje, ki znajo pripraviti uporabne in relativno preproste programe, le navodila ne znajo pisati ali pa jih je pisal nekdo, ki ne pozna delovanja javne uprave kajti, če te skoraj pri vsakem koraku napoti na druge korake, se počutiš kot da te pošiljajo od okenca do okenca, kar pa že iz prakse vemo, da je za stranke najbolj nepriljubljeno dejanje uradnikov. Tisto, na kar sem želela opozoriti pa je, da bomo morali kot država še veliko narediti za računalniško pismenost vseh nas  državljanov ter s tem olajšati življenje in približati poslovanje z upravo do domače mize in računalnika. Ob vse večji potrebi po informatizaciji procesov in pa intencah po zmanjševanju števila uradnikov, je to edina možna rešitev. In nobena ni poceni, kajti sodobni razvoj tehnologije zahteva tudi določeno infrastrukturo in posodabljanje procesov, ki pa so enkrat dragi za državljane, drugič za državo, vendar so neizogibni, le izbira je naša ali bomo še vedno stali pred okenci ali pa bomo znali uporabljati tehnologijo, ki nam je na razpolago in ki omogoča relativno kakovostno poslovanje. Državne uradnike pa bomo morali naučiti pripravljati navodila, ki jih bo razumel vsak državljan, kajti tudi priprava uporabnih navodila  sodi v pismenost.

P.S. Sicer pa je predsednik vlade obljubil, da bo GURS moral sam popraviti napake po službeni dolžnosti, vendar ne gre računati vedno na takšno rešitev, kajti prej ko slej se bo potrebno tako ali drugače opismeniti.

En komentar

komentiraje
  1. P.J. / Oct 22 2010

    Tukaj je stvar nadvse enostavna. Navodila za uporabo so vedno stvar “analitikov”. Povedano poenostavljeno… Navodila za uporabo naj bi nastala najprej, in naj bi bila osnova za programiranje v nadaljevanju.

    Slaba navodila za uporabo navadno pričajo o tem, da so problem v bistvu analizirali izvajalci projekta sami. Če je aplikacija res solidna in pregledna, navodila pa preveč “računalniško logična” potemtakem naročnik ni opravil osnovne naloge in je vse breme preložil na izvajalca.

    Iz lastnih izkušenj lahko pritrdim, da je pri delu za “državno upravo” to že dolga leta stalna praksa, da je dokumentacija, ki jo prejmejo razvojni oddelki navadno skrapucalo, s katerim si vodje projektov lahko bore malo pomagajo in se precejšen del časa porabi za med nami nekako uveljavljeno frazo “Šta je pesnik s tim hteo da kaže?”.

Komentirajte