Skip to content
16 Dec / Slavica Černoša

Zadeva: Lobisti in lobiranje

Pred kratkim smo prejeli splošno obvestilo, da je začel veljati tudi tisti del Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se nanaša na lobiranje in lobiste, zato so nas obvestili, da bomo morali upoštevati zahtevne postopke vodenja  razgovorov z lobisti in voditi natančne zapise o sestankih z njimi ter tudi evidenci prejetih morebitnih daril, kar pa je že sedaj veljalo. Pravzaprav smo se vsi razveselili tega, kajti sedaj bo to področje urejeno in ne bo več številnih sestankov, kjer ravnatelji in  predstavniki številnih drugih organizacij, pri državnih uradnikih, poskušajo uveljaviti svoje interese po spremembi tega ali onega na področju zakonodaje ali pa jih prepričati o nujnosti  dozidave, prenove, izgradnje ali pa opremljanja izobraževalne ustanove.  To je bila tista bolj pozitivna plat tega zakona, ki smo jo videli državni uradniki, saj je bilo tisoč takšnih možnosti, kajti okvirno toliko javnih zavodov je v pristojnosti tega ministrstva in zagotovo nas je predstavnik posameznega zavoda obiskal vsaj enkrat v letu.

Vendar je  takšno zadovoljstvo bilo precej kratkotrajno, kajti začeli smo se spraševati, kaj to pomeni v praksi in kako bo to možno izvajati na našem obsežnem področju. Ali sedaj to pomeni, da bodo ravnatelji morali za takšno delo najeti profesionalne lobiste in jih plačati iz javnih sredstev za isto delo, ki so go do sedaj opravili v okviru svoje funkcije in za obstoječo plačo. Ali se bodo morda oni sedaj registrirali še za lobista in koliko je to združljivo z njihovo funkcijo in ali bomo vabili lobiste na sestanke o spremembah zakonodaje na našem področju in ne ravnatelje. Ali smo s tem samo še dodali posrednika med državno upravo in izvajalci javne službe in nenazadnje ali bodo sedaj tudi starši morali plačati profesionalne lobiste za spremembo zakonodaje…

Skratka, imamo veliko več vprašanj kot pa je v začetku kazalo in kot imamo odgovorov. In še enkrat se je pokazalo, da papir veliko prenese, praksa pa je ponavadi neizprosna. Kako bomo uspešni pri uveljavitvi tega zakona pa bo kmalu jasno in tudi vidno ter občuteno.

En komentar

komentiraje
  1. Radirka / Dec 18 2010

    Hej ne tako komplicirati. še vedno obstajajo nevladne organizacije, javna razprava…in še vedno javno vsak lahko komentira in izraža svoja mišljenja. In seveda ravnatelji in minstrstva imajo polno drugih področij kjer delajo skupaj ,zakaj bi rabili posrednika…. Lobiranje je tukaj mišljeno tisti nejavni del, tisti del, ki ni urejen po rednih poteh in ni dovolj obširno področje, da bi se organiziralo v neko drugo obliko. Tu naj bi namreč obstajalo največ korpucije in le to želi država s tem zakonom kontrolirati. Lobiranje je med gospodarstvom in politiko oz državno upravo.
    Torej še vedno se bo lahko vsak ravnatelj najavil na ministrstvo glede svojih nalog sam….
    No jaz se bom namreč prijavila v evidenco lobistov in pričakujem dokaj živahno debato v smeri, ki do sedaj ni obstajala. Prenašanje zadnjih znanj, informacij, ki do uradnikov ne pridejo, ker za to nimajo časa, ker imajo premalo informacij……menim,da je ključno to področje. Lobiranje je na nek način prevajanje med državno upravo in gospodarstvom.

Komentirajte