Skip to content
27 Jan / Slavica Černoša

Zadeva: Fantomske čakalne vrste v zdravstvu

Vsakič znova me razveseli izjava ministra, da se vrste v zdravstvu končno krajšajo in upam, da je temu res tako in da se bo to zgodilo tudi pri moji vrsti, a kaj ko očitno zbolevam na napačnih mestih. Zobozdravnica me je napotila na slikanje  zob in ob tem dala listek na katerem so bile navedene ure kdaj jih je možno poklicati, kar me je nekoliko presenetilo, kajti prej sem dobila le navodila kje se lahko zglasim in kdaj delajo. Kljub temu sem optimistično poklicala, saj sem upala, da je takšna praksa namenjena izogibanju čakanja, kajti prej je bilo potrebno čakati v vrsti, vendar brez predhodne najave.  Ob klicanju sem dobila termin, ki mi je zagotovil slikanje zob čez tri tedne in moj optimizem se je v trenutku spremenil v močno čustvenost.

Ne vem kje se vrste krajšajo in srčno upam, da je temu res tako, kajti moje izkušnje so vsakič slabše in tudi vrste se pojavijo na povsem nepričakovanih mestih.  In če so vrste sedaj res krajše pri specialistih, potem je to lahko že ironično, kajti sedaj spet čakaš pri drugih vratih, kajti brez izvidov ni terapije.  Preverila sem tudi pri zasebnem izvajalcu, ki ne dela na koncesijo, kakšna je čakalna doba in cena takšne storitve. Čakati ni bilo potrebno nič, slikanje pa stane 30 evrov. Zakaj je to pri enih mogoče, pri drugih pa ne, ne znam pojasniti, še manj pa vlogo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Videti je, da je zdravje postalo nadvse luksuzna dobrina, za katero bo potrebno globoko segati v žep ali pa ga izgubljati v različnih čakalnih vrstah z upanjem, da bo vsaj pravočasno.

5 komentarjev

komentiraje
  1. kar.ena / Jan 28 2011

    Zadeva je resnično katastrofalna. Najbolj žalostno pa je, da čakalne vrste niso nič krajše, če gre za otroke oz. najstnike. Imam najstnico, ki trenutno ne more hoditi v šolo zaradi hudih bolečin v hrbtenici in mravljincev v nogah. Prejšnji teden je dobila napotnico za ortopeda in potem datum – 21.9.2011. Po ponižnih prošnjah in razlagah in teženju se nas je sestra, ki dela razporede usmilila in dekle dala v en prost termin takoj, vendar je ortoped ugotovil, da zadeva ni njegovo področje ampak bolezen za nevrologa – ponovna vrsta in ponovna borba.
    Pri vsem skupaj pa imam občutek, da nikogar ne zanima, kaj se dogaja z otrokom – ne more hoditi v šolo, ne more sedeti, ne more stati, ne more spati,… To je pač obrobnega pomena.
    Bolečine? – malo potrpi, pa malo potelovadi, pa vzemi kakšen Lekadol. Kot da to kaj pomaga.
    Izgubljeno šolsko leto? – saj lahko ponavlja. Šala mala.
    Nazadnje imaš občutek, da otroku nihče ne verjame, da ga res kaj boli.
    Ne vem ali sem bolj zaskrbljena ali jezna.
    Zanimivo je pa, da nas ves čas bombardirajo z nasveti, kako pomembno je, da so bolezni pravočasno odkrite, da moramo skrbeti za svoje zdravje, iti k zdravniku, ko se nam zdi, da je z nami nekaj narobe. Ko pa prideš k zdravniku z resnično težavo, te pa obravnavajo kot nekakšnega hipohondra, čeprav imaš skoraj prazen zdravstveni karton.

  2. dr.ford / Jan 28 2011

    spoštovana gospa,
    očitno, kot večina slovencev, pozabljate, da smo se leta 1991 odločili za zamenjavo družbenega reda. ukinili smo socializem in uvedli kapitalizem. le ta nam je omogočil opravljanje zdravstvenih storitev v zasebnih ambulantah proti plačilu. v kapitalizmu za razliko od socializma državljani vedo, da vse zdravstvene storitve niso zastonj, da zdravje nekaj stane. slovenci očitno razmišljajo, da je kot v dobrih starih časih vse zastonj. oziroma v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja. zanimivo je, da tako razmišljajo predvsem mladi.
    pozabljate tudi, da je bolezni vedno več, denarja v državni blagajni pa vedno manj. saj veste, prevelik birokratski sistem, patrije, vojaške ladje…
    še dobro, da so vse “večje bolezni”, operacije krite iz naslova zdravstvenega zavarovanja.
    glede naporov ministrstva pa tole: delaj, ker pač moraj delati. sistem je prevelik in prepožrešen. izvajalci zdravstvenih storitev, npr. slikanja zob v vašem primeru, dobijo s pogodbo določena sredstva, ki ne zadostujejo za vse potrebe. torej, če bi ministrstvo razvezalo mošnjiček in plačalo vse, kar bi zavarovanci želeli opraviti, ne bi bilo dneva čakalne dobe. pa smo spet pri dnarju.
    in čim manj zobobola….

  3. kar.ena / Jan 28 2011

    Spoštovani dr.Ford
    Pozabljate, da zdravstvene storitve plačujemo vsak mesec, pa če jih potrebujemo ali ne. Sem čisto za to, da plačam samo tiste storitve, ki jih potrebujem, takrat ko jih potrebujem, samo potem naj mi nakažejo bruto plačo s prispevki delodajalca vred – bom imela dosti za svoje zdravljenje. Če bom hotela biti zavarovana, bom pa za to poskrbela sama.

  4. dr.ford / Jan 28 2011

    spoštovana kar ena,

    bo treba v ameriko. tam imajo nekaj takšnega. se strinjam z vami, da je žalostno, če plačujete 25 let za zdravstveno zavarovanje, nato pa vam rečejo, da je treba še plačat. žal imamo tak sistem, gnil not in zunaj….pa obilo sreče v reševanju vaših težav z otrokom.

  5. Radirka / Feb 1 2011

    Samo tako mimo grede….mi imamo nadpovprečno dober zdravstveni sistem…in še boljši bo, če bomo dovolj pametni,da bomo odpravili korupcjo in neproduktivno delo in se znali organizirati….solidarnost je ključna,da mirno spimo….otrok, ki je star 10 let in se zdravi že za 3 rakom – od kje naj ima on denar za zdravljenje? starši? Prav je tako , kot je…in čisto z lahkoto doplačam za zobozdravnka in ne čakam…še vedno me to pride pač manj od frizerja na mesec….in ključni žilvjenjsko pomembni roki se krajšajo….in še veliko dobrega je pri nas….trenutno okušam to pri svojih ostarelih starših….

Komentirajte