Skip to content
26 Feb / Slavica Černoša

Zadeva: Kakšne noge ima laž

Ta teden ni bil prav nič počitniško obarvan, saj intenzivno zbiramo podatke za različna poročila, poleg tega se trudimo promovirati znanje naših strokovnjakov, ki je na zavidljivi ravni, vendar je videti, da to trenutno ni zanimivo, ker je teden bil bogat  s povsem drugimi informacijami, pri čemer niso več bile v ospredju počitnice, kajti sedaj je  že jasno, da njihova dolžina ne bi spremenila kupne moči prebivalstva, temveč čigava laž ima daljše noge. Preseneča me, da v času, ko se je kriza zagrizla globoko v vse pore naše družbe in ko se otepamo z izredno visoko stopnjo brezposelnosti, revščino in ko ves arabski svet vre in išče nove poti v prihodnost, mi še vedno ostajamo zazrti v preteklost in kopljemo po njenih ranah. Upam, da smo sedaj pa vendarle že dosegli dno krize na vseh področjih in ravneh in da bomo zgodovini priznali določene učiteljske sposobnosti in jo pustili strokovnjakom  v obdelavo, mi pa poskušali preusmeriti krizne tokove navzgor. Kajti sedaj je že res  skrajni čas, da se začnemo zavedati sedanjosti ter s pogledi v prihodnost začnemo vsi skupaj  iskati prepotrebne odgovore na pereče izzive. Tokrat izgovori ne zadostujejo. Vedenje o tem kakšne noge ima laž trenutno ni naša prioriteta, temveč kaj bomo imeli za vzeti v roke sedaj in v prihodnosti, ali bomo imeli mi in naši otroci delo in službe in ali bomo imeli času in človeku primerno raven življenja.

Pred časom sem zasledila misel, da smo stari tedaj ko imamo več veselja s preteklostjo kot pa s prihodnostjo in videti je, da smo v tem pogledu res že pošteno postarani.  Kljub temu pa še vedno upam in pričakujem toliko mladostne zagnanosti, da bomo znali stopiti znova skupaj tako kot je to bilo pred 20 leti ter s skupnimi močmi najti pot v  prihodnost. Razmere so podobne, le okoliščine so drugačne, zato pa se jim je potrebno prilagoditi in poiskati drugačne poti, strategije in metode za njihovo reševanje. Tokrat kosti ne morejo napolniti praznih želodcev, kajti to so pristopi za drugačne, predvsem pa boljše čase.  In prej ko se tega zavemo, prej bomo premagali krizo in le-to so trenutno naša primarna pričakovanja. Prepričana sem, da smo pripravljeni trdo delati in z vsem znanjem in energijo  podpreti vsakega, ki nam bo ponudil realne, predvsem pa uresničljive poti za izhod iz krize. Vsa druga pogrevanja in pregrevanja sedaj res niso potrebna in še manj primerna.

5 komentarjev

komentiraje
  1. Stavenskovrhski / Feb 26 2011

    Citat: “Razmere so podobne, le okoliščine so drugačne, zato pa se jim je potrebno prilagoditi in poiskati drugačne poti, strategije in metode za njihovo reševanje.”
    __________________

    Pozdravljena !

    Z veseljem prebiram vaše zapise in v tem zadnjem o laži in njenih kratkih nogah, me je malce vznemiril stavek, ki ga zgoraj citiram. Z vašo trditvijo bi se težko strinjal. Razmere niso niti malo podobne, temveč ravno nasprotno, od takrat pa do danes so se razmere v teh dvajsetih letih grozovito spremenile. Takrat smo imeli neke skupne cilje, skupne želje in potrebe in veliko skupno vero v boljšo prihodnost. Od množice takrat skupnih ciljev in želja smo ustvarili le eno samo in to je, da imamo svojo državo s katero pa danes več ne vemo kaj naj z njo počnemo. Vse ostalo smo grdo, zelo grdo, zapacali.

    Veziva, ki je takrat pred dvajset in več leti, povezovalo intelektualce, izobražence v gospodarstvu in javni upravi, umetnike, delavce, kmete, mlade in stare ter vse druge državljane živeče v Sloveniji, že dolgo ni več.

    Velika večina državljank in državljanov se nima več čemu prilagajati razen vsakodnevnim skrbem kako preživeti mesec. Kako otrokom zagotoviti tisto minimalno in najnujnejše, kako ohraniti delovno mesto in vsaj še nekaj človeškega dostojanstva.

    Če pa ste svoj poziv vsebovan v citiranem stavku naslovili na politične, ekonomske, finančne in razne interesne elite ter druge privilegirane skupine, potem se z vami strinjam in se vam pridružujem.

    Lepo vas pozdravljam!

  2. klotilda / Feb 27 2011

    Resnično upam, da bo ta zapis prebralo čim več ljudi, ki podobno razmišljajo in še več tistih, ki sploh ne, pa se bodo vsaj zamislili. Ker točno to, da se ne moremo – ali nekateri sploh nočejo odtrgati od preteklosti, vodijo pa nas faloti in nesposobneži, je tisto, kar nas potaplja.

  3. Reno / Feb 27 2011

    Razmere so diametralno nasprotne kot takrat in avtorica ste glede tega zelo udarili mimo! Bolj že ne bi mogli.

    Revščina v SLO se širi hitreje kot nekoč kuga, le videti se je noče v celi celoti! Kaj pa onih 150.000 oz 200.000 (če smo realni) brezposelnih..? Vedno se govori le o teh, ki imajo slabe plače in se bojijo, da bi še to delo izgubili. Kaj pa o teh, ki dela/službe že leta nimajo, ki so pozabili kako je sploh to, imeti jo in imeti nek pa vsaj minimalen prihodek, priliv! O tem se v na stotinah slovenskih medijev le tu in tam zasledi le kakšen majčken in zelo sramežljiv utrinek o tem! Kot da se družba dela, da tega ni!! Seveda se!
    Da bi zdaj združevali oz združili moči tako različni kot smo, se pravi tisti, ki imajo carskih 2 in pol tisoč€, 3.000 € in tudi več plače, tisti s 1.500 € in več in tisti s 500€ in več ali pa 500€ in manj in pa tisti, ki imajo 0.00 € ali pa morda kakšen posamezni € na mesec, ki morda od kje prileti…na drugi strani pa armada nekdanjih v bistvu preprostih delavcev danes pa milijonarjev in povrhu še spoštovanih državljanih, pa vemo, da je vse to gladko POKRADENO – kako se naj takšna nenormalna različnost plasti združi?? A ste vi normalni, da lahko razmišljate tako enodimenzionalno in šlampasto sprenevedavo?! Nič drugače kot tako doživljam tale vaš članek!

    Šlo bo edino takole: da se kot prvo družba očisti vsega rakavega, bolanega, visoko kontaminiranega tkiva v smislu, lopovskega in skorumpiranega delovanja – šele nato je možno razmišljati o nekm združevanju v eno! Dokler pa tega ne bo ni na to niti za pomisliti! Kako naj se zedinimo in združimo lačni, prezebli, obubožani s tistimi z evropskim nadstandardom in tistimi s carskim življenjem (ki pa jim je omogočeno absolutno z denarjem tistih, ki sedaj stradajo revščino in obubožanost!). Halooo vendar!?

    Prvo kot prvo red in vsesplošna lustracija…zahtevalo bo to določene hude žrtve v vseh oblikah – nato je pa možna oz možnost zedinjena in to toliko večja. edino kot očiščena družba. Rastline skupaj s plevelom ni za mešati, draga avtorica! Pa lep dan in obilo iskreno zdravega, v razmišljanju želim vam in vsem nam.

  4. breza / Feb 27 2011

    Reno zadel si v nulo, se popolnoma strinjam.

  5. RAdirka / Mar 6 2011

    Jaz sem ga tudi prebrala. Vsem avtorici in komentatorjem lep pozdrav, Odgovor na to pa je iz mojih čustev tak, da je preveč ljudi, ki živi od tega, da rešuje tiste, ki nimajo dela. Preveč je pomoči zdravim brezposlenim, ki se jim bi moralo za to finančno pomoč dati delo….sem bila presenečena, da imamo zakone dobro napisane, samo izvajamo jih ne…in zelo praktično je, da vsi iščemo izgovore v barabijah, ki nam jih servirajo vsak dan…po drugi strani pa ne pokličemo na zagovor nikogar in volimo ves čas iste ljudi…je veliko preveč je ljudi, ki so plačani od javnega denarja v naši državi…lp RAdirka

Komentirajte