Skip to content
10 Oct / Slavica Černoša

Zadeva: Neskončna privlačnost politike

Hitra ohladitev nas je praktično čez noč prestavila iz tropske vročine na hladen severni mraz, saj je zaradi varčevanja v naših pisarnah precej hladno in tokrat smo res komaj čakali odhod domov, da bi se  vsaj malo ogreli. Res pa je, da  sedaj postaja vse drugo okoli nas izjemno vroče pa še se ogreva.  Prav zanimivo je spremljati  kako hitro se oblikujejo nove stranke in kako se išče rešitelj, ki bi nas uspešno popeljal iz krize in v boljšo prihodnost, vsej tej splošni negativni nastrojenosti ljudi do politike in politikov navkljub.

Prikaži celoten zapis …

3 Oct / Slavica Černoša

Zadeva: Kronično pomanjkanje mladine

Zadnje tedne sem intenzivno pisala analizo, zaradi katere sem nekoliko zanemarila ta blog, saj oči in hrbet prenesejo le določeno obremenitev.  Danes pa me je jutranja gneča na cesti in pa velika medijska pozornost spomnila na začetek študijskega leta in na vsakodnevno življenje v univerzitetnem središču. Lepo je kadar se življenje vrne v mesto in ko ga preplavijo mladi, saj nam demografska struktura kaže skrb zbujajočo sliko in povprečno starost Slovencev, ki je 41,4 let, nas opozarja, da se moramo mladih resnično razveseliti, kajti s tem imamo več možnosti, da nam bo nekdo plačeval pokojnino. Prijetno me presenečajo dejavnosti, ki jih univerze in pa študentske organizacije izvajajo ob prihodu novih študentov.

Prikaži celoten zapis …

8 Sep / Slavica Černoša

Zadeva: Nezaupnica o zaupnici

Dopustov je nepreklicno konec, čeprav je še vedno vroče in ob novici, da se nam obeta 4 odstotno znižanje plače v javnem sektorju pa je še dodatna vročina in je že čutiti rahlo cvrčanje.  Zanimivo je, da nismo imeli toliko pripomb na to, da se nam obeta znižanje plače, saj tudi mi živimo v tej državi in se zavedamo resničnosti, presenetilo nas je, da je to predlagal odbor Državnega zbora mimo vlade ter ji podelil enoglasno nezaupnico še preden je bilo uradno preverjanje zaupnice.

Prikaži celoten zapis …

11 Jul / Slavica Černoša

Zadeva: Nevednost ali hipokrizija?

Dogodki  v zadnjem času so precej vroči, saj se v pisarnah zaradi varčevanja kuhamo na najmanj 27 stopinjah, pri čemer ne smemo imeti odprtih oken. Predvsem pa nas je pogrel naš vrhovni šef, ki napoveduje zmanjšanje zaposlenih v državni upravi,  ki ne izpolnjujejo pričakovanja svojih šefov ter bi  pomladil državni aparat. To kaže, da ne pozna zakonodaje na področju delovnih razmerij, kar mu očitajo sindikati, še hujše pa je, da ne pozna razmer na trgu delovne sile in skoraj grozljivo, da ne pozna svojega lastnega aparata, s katerim uveljavlja svoje načrte in strategije že tri leta.  Morda pa s tem želi prevaliti krivdo za neuspeh vodenja politike na državno upravo, kar pa je smešno, saj ne moremo in ne smemo nič opraviti ali pa odločiti mimo svojih vodij oziroma, šefov. Vsi šefi pa so manj ali več nastavljeni od vladajoče garniture.

Državna uprava lahko zaposluje delavce na temelju sistemizacije delovnih mest, ki predvideva, da bodo zaposleni imeli ustrezno izobrazbo ter določene delovne izkušnje, saj je pričakovano, da bodo to ljudje z ustreznimi strokovnimi in delovnimi izkušnjami za samostojno opravljanje del in nalog za svojega delodajalca, ki je Republika Slovenija.  In višja ko je pozicija in naziv, več let delovnih izkušenj se pričakuje in predpisuje. Pri tem pa je težko zaposlovati mlade, saj nimajo zahtevanih delovnih izkušenj. Poleg tega pa  smo dolgoživa družba, kot temu pravijo, čeprav bi mirno lahko rekli, da smo starajoča se družba, saj je povprečna starost aktivnega prebivalstva 41 let, vsega prebivalstva pa skoraj 42 let (41,7 let). Kako torej  zadostiti željam našega vrhovnega šefa? S pomlajevanjem državne uprave bi se tudi mi strinjali a kaj ko to ob sedanji sistemizaciji delovnih mest ni mogoče. Hkrati pa je nekoliko nenavadno, da se ob predlagani zakonodaji (pokojninska) za podaljšanje delovne dobe, želi na določenem področju pomlajevati delovno silo. Hipokrizija ali nevednost?! Drugače povedano, vsaka oblast bi  odpustila vse prejšnje uradnike in zaposlila svoje. To pomeni, da bi uvedli ameriški predsedniški sistem za vso državno upravo in bi jo ob vsakih volitvah zamenjali v celoti ali skupaj 30.000 tisoč ali 1,5% prebivalstva.  Še ZDA bi tega ne zmogle. Ne vem, če bi ob tem lahko bila vodstvena struktura uspešna in učinkovita, saj že sedaj opažamo, da smo na začetku vsakega mandata novega ministra vsi “staroselci” nezaupanja vredni uradniki, ki jim je potrebno dati čim manj odgovorna dela, ob koncu mandata pa samo še tisti odstavljeni odgovarjajo na nadležna novinarska in poslanska vprašanja, saj drugi ne znajo ali pa se ne želijo kompromitirati. Res nenavadno uvajanje nove prakse v državno upravo, ki pa ob vsem tem ni sama sebe ustvarila, temveč obstaja zato, da zagotavlja državljanom določene storitve in opravlja naloge, ki so v skupnem interesu vseh državljanom  in ne v interesu posamezne vladajoče strukture ali pa še hujše določene stranke. Kdaj  bo to jasno vsem pa je težko ugotoviti, saj vsaka vladajoča struktura eksperimentira z državno upravo kot da je to njihova last.

15 Jun / Slavica Černoša

Zadeva: Učbeniki, dobrodelnost in slaba opravičila

Zadnje čase je toliko dogodkov, da jim komaj sledimo in kar težko se odločam kaj je bolj neprijetno, pravzaprav je skoraj lažje opredeliti prijetne dogodke, ker jih je veliko manj. Vsi smo v nekem pričakovanju sprememb, saj nekateri vodilni že odhajajo ali pa se pripravljajo na odhod, drugi se še ozirajo okoli tretji pa nameravajo ostati, predvsem pa so vsi postali mnogo bolj človeški in skoraj že prijazni. Začetna neštetokrat izpričana aroganca in z močjo argumentirana uveljavitev lastnih želja in idej se je izpela in prihaja v novo obliko v smislu, “saj ni bilo nič osebnega, samo svoje delo smo opravljali…”  Skratka, že videne in slišane zgodbe in po tistem kolikokrat jih bomo slišali bomo ocenjevali in vrednotili to garnituro.  Kljub temu pa me je med vsemi temi skoraj osladnimi odnosi vseeno pritegnil še en za moje pojme še bolj aroganten in skoraj že licemerski odnos založnikov do dobrodelnosti. Kajti pravijo, da bodo dobrodelni, če  država umakne predlog pravilnika, ki jim ni prijazen  in jim ne omogoča zaslužka. Ali drugače: dobrodelni bomo, če nam država da denar!  Zdaj je vsaj jasno, da se ne potegujejo za dobrobit otrok, temveč za lastno dobrobit in zaslužek, kar samo po sebi ni narobe, le otrok v tej zgodbi in v takšni vlogi ne bi smelo biti.